admin – Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Kaj smo počeli v 2015

admin — Sun, 10 Jan 2016 09:16:29 +0000

Na zgornji povezavi je možno videti zadnjo delovno verzijo Renejevega brezna, vključno z meritvami 2015.

Po vseh jamarskih medijih je ob začetku novega leta polno samohvale, tako da moramo še mi dodati svoj delež. Torej kaj smo počeli v letu 2015: raziskovali rove, kjer še ni stopila človeška noga. Kaj želimo početi v 2016: raziskovati neokrnjene deviške rove. O sami aktivnosti društva največ povedo podatki o dolžini novo izmerjenih rovov v globljih ferajnovih jamah:
-Rene 1500 m
-Habičev pekel 1100 m
-Trubar 1800 m
-Surovka 550 m
-Platon 300 m
-Evklid 100 m
Skupno smo slovenski globoki kras obogatili z okoli 5,3 km rovi. V to številko niso všteti poligoni novih čurk in jam v tujini. Najverjetneje bi bilo potrebno omeniti še vse ostale društvene aktivnosti, samo kaj ko jih je preveč. Naj nam bo pot v nove neokrnjene globine čim lažja:).

Trubarjev dah – povzetek meritev

admin — Sat, 26 Dec 2015 21:11:51 +0000

Uspelo nam je zbrati večino letošnjih meritev iz Trubarjevega daha, skupna dolžina poligona znaša okoli 4600 m. Če odšteješ podvojene povezovalne meritve znaša dolžina rovov v jami okoli 4520 m. Kar pomeni, da smo v letošnjem letu raziskali in izmerili 1,8 km novih rovov v tej jami.
Še povzetek dogajanja iz pokljuškega konca v zadnjem mesecu. Na starem podnu jame smo našli “nadaljevanje “s prepihom. Vmes se je nekaj raziskovalo Platonovo šepetanje, tako da se je na okoli 100 m globine prekopalo gruščnat čep, za katerem se je skrivalo novo brezno. Raziskali smo ga prvih 40 m, nato nam je zmanjkalo vrvi.

Ilegalen lov jamskih živali

admin — Fri, 18 Dec 2015 08:32:55 +0000

Člani društva so konec novembra v Eleonorini jami (kat.št. 143) na Stojni po naključju odkrili 21 nelegalno nastavljenih talnih pasti za lov jamskih živali.

Pasti so bile iz plastičnih lončkov in dobro skrite, pred odkritjem pa so pomorile že približno 400 osebkov ogroženih in zakonsko zavarovanih jamskih hroščev (Priloga 1 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS št 46/2004), Priloga 15 Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS št 82/2002)). Pasti so bile neoznačene, brez oznak raziskovalca ali inštitucije, zato smo v sodelovanju z Oddelkom za biologijo Univerze v Ljubljani, odgovornim inštitucijam oddali prijavo zoper neznanega storilca.

Tako postavljene pasti, ki lahko v jamah ostanejo tudi leto ali več, predstavljajo veliko grožnjo varstvu in biotski pestrosti edinstvenega podzemeljskega živalstva Republike Slovenije. Podobne pasti so oktobra 2015 odkrili tudi hrvaški kolegi v jamah na območju Gorskega kotarja, RH.

Zato pozivamo vse, ki opazite podobne pasti (brez oznak o raziskovalcu ali inštituciji) v katerikoli jami da o tem obvestite predstavnike Skupine za speleobiologijo, Oddelka za biologijo (teo.delic(at)bf.uni-lj.si), Zavod RS za varstvo narave ali Inšpektorat za okolje in prostor.

Pokljuški vrtiček

admin — Mon, 07 Dec 2015 11:55:39 +0000

Skorajda vikend ne mine, brez da bi pokljuška sekcija obiskala svoj vrtiček in to soboto ni bilo nič drugače.
Matija, Diba in Škufi so šli v Platonovo šepetanje, kjer so namerili 200 novih metrov pritočnega meandra. Meander gre naprej, smer Trubar, je bila pa ekipa nekam nenavdušena nad dimenzijami.

Kripl sekcija (Špela) je medtem občudovala lepote pokljuškega platoja in okoliških vrhov ter testirala meje svoje ponovno pridobljene agilnosti. Na poti z Viševnika pa mi je neki modri dedek tudi razložil, da so v teminah podzemlja zle sile in naj grem raje proti svetlobi…

No fantje so se uspešno iztrgali primežu zlodejev in dan smo zaključili na Bledu, v prototipu avtobusnopostajališčnega lokala, s tipično slovensko glasbo od Seke Aleksić naprej in pestro ponudbo rdečega in zelenega piva.

Kilometri pa nas vztrajno čakajo :).

Pečina v Radotah.

admin — Sat, 28 Nov 2015 11:00:00 +0000

Tokrat smo se odpravili pogledat Pečino v Radotah. Praktično vsa jama je ena sam sigast slap, ki se konča s podorno dvorano.

Foto: Uroš Kunaver z Marino in Gregorjem Pintarjem, Andrejem Drevenškom, Primožem Presetnikom, Davidom Škufco in Natašo Sivec

Jamski pajki in druge mikroskopske stvari v okolici Postojne

admin — Thu, 10 Dec 2015 16:59:26 +0000

Marko, Nataša in Uroš smo šli iskat jamske pajke za Natašine raziskave v dve jami v okolici Postojne (tretje žal nismo našli). Poleg pajkov in drugih živali smo poslikali tudi nekaj drugih drobnih detajlov.

Foto: Uroš Kunaver

[SLGF id=3558]

Skup speleologa Hrvatske 2015

admin — Tue, 24 Nov 2015 20:41:31 +0000

Za vikend smo se ekipa Matičarjev spravili delat slab vtis k sosedom. Navkljub nepremišljenemu zgražanju nad besedo na Ž in razbojniškim nastopom, so nas kolegi jamarji super sprejeli in nas zabavali do zgodnjih jutranjih ur, ko se je zadnji član ekipe, obut in v bundi, po šolsko vznak ulegel 2 metra od svoje spalke. Alkoholni hlapi in pretečen pasuš so ob vrnitvi obmejne očitno odvirnili od nadaljnjega drezanja in modro so nam dejali, naj raje odpeljemo naprej. Misija uspešna, želja po podobni zadevščini pri nas (200+ jamarjev in nadvse pozitivno ozračje) pa še večja.

Kevdrc pod Lubnikom

admin — Sat, 21 Nov 2015 11:00:00 +0000

Kljub sneženju smo se Ester, Matija, Marko, Marjan in Ana odpravili v Kevdrc pomagat Nataši pri iskanju pajkov. Do jame nas je spremil še Grega. Jamo smo si temeljito ogledali in zraven naredili še nekaj fotografij.

Foto: Uroš Kunaver z Ester Premate, Matija Perne, Marko Hrovat, Nataša Sivec in Ana Demšar

Gašpinova jama

admin — Mon, 16 Nov 2015 11:00:00 +0000

Z Matejem sva šla v jamo odčitat meritve njegovih senzorjev, zraven pa sva naredila nekaj posnetkov za njegovo disertacijo.

Zahvaljujeva se Jamarskemu društvu Logatec,
da so nama omogočili obisk jame.

Več fotografij na Facebooku

Foto: Uroš Kunaver z Matejem Blatnikom

Novembrska odprava v Renejevo brezno

admin — Wed, 11 Nov 2015 00:05:15 +0000

Prejšnji teden so se odvijale raziskave v Renejevem breznu na Kaninu. V petek zvečer, 30.10., je v jamo vstopila nosaška ekipa, ki je do dna Milanovega šahta (nekaj pod -1000 m) odnesla tri zajetne transportke ter preopremila dotrajano vrv. V nedeljo zjutraj smo v jamo vstopili plezalci. Do Copacabane, kjer smo postavili tabor, smo potrebovali 12 ur.

V ponedeljek smo odšli v veliko dvorano, ki smo jo odkrili lani. Dvorana se nahaja na mestu, kjer kolektor spremeni smer iz 130 na 180 st. V smeri dolvodno smo cca 40 m visoko izbrali dve okni, obilno prekriti z belimi “karfiolami”. Začeli smo s plezanjem smeri, druga ekipa pa je razopremila lansko leto opremljen kamin in preverila zadnji vprašaj v tistem delu, ki se je izkazal za neobetavnega. Prva ekipa je medtem splezala do police, iz katere se nam je odprl pogled na prvo novo odkritje.

Iz police se je gorvodno odprl fosilni rov, povprečne dimenzije 4 x 3 m. Obilica mivke na tleh, občasni “odtoki” ob straneh in strukture na stenah nakazujejo na nekdaj freatični rov. Z manjšimi stopnjami se rov zvezno nadaljuje nad kolektorjem v smeri proti izhodu (310 st). Po cca 300 m se odpre v ogromno podorno dvorano v prelomu(20 x 15 x 40 m), kjer smo na nasprotni strani cca 20 m visoko nad podorom opazili nadaljevanje. Splezali smo do njega in prispeli v novo dvorano podobnih dimenzij. Na drugi strani se je odprlo brezno, globoko vsaj 30 m, zaradi pomanjkanja časa se vanj nismo spustili. Na tej točki smo bili že vsaj na višini Milanovega šahta. Če bi uspeli zopet doseči fosilni rov na drugi strani brezna, bi postal bypass zahtevnih spodnjih delov jame morebiti celo uresničljiv.

V sredo smo končno dosegli okno na dolvodni strani dvorane. Zopet se nam je odprl čudovit fosilni rov. Na tleh debeli nanosi mivke, po stenah rjave sigaste tvorbe, na mestih obilno prekrite z belimi karfiolami. Prepih pa izjemen. Trak wc papirja se je v vetru postavil vodoravno. Tu velja omeniti, da je bil prepih po jami na splošno zanemarljiv in še vedno poletni. Najpomembnejši detajl – smer rova je še vedno 130. Tako smo prišli izven zdajšnjega območja jame. Po rovu smo nadaljevali cca 250 m, kjer nas je ustavila 10 metrska stopnja navzgor. Tu smo raziskave zaradi pomanjkanja časa zaključili.

V četrtek smo se odpravili proti Gabrčku, kjer smo prespali in v petek, 6.11., okoli 14h dosegli površje, kjer nam je naproti prišla zunanja ekipa. Skupno smo namerili 700 m novih delov jame. Akcija je bila uspešna z vseh vidikov, tako logistično, kot z vidika uigranosti ekipe, posledično ima Renejevo brezno po 10 letih odprto suho nadaljevanje.

Zunanja ekipa v petek: Rok Stopar (JD Dimnice Koper)
Nosaška ekipa: Matija Perne, David Škufca in Gašper Šolinc
Plezalna ekipa: Matic Di Batista, Tomaž Krajnc, Jaka Flis, Matej Blatnik in Špela Borko
Zunanja ekipa: Behare Rexhepi, Ester Premate, Uroš Kunaver, Kaja Kunaver, Andrej Drevenšek in David Škufca.
Vsi ostali udeleženi so člani DZRJL.

Akcijo so materialno podprli: Anthron, Scurion in Treking Šport.